NA VRHU

Prihod na vrh je posebno doživetje za vse pohodnike, za tiste, ki so na vrhu prvič pa tudi dokaz, da je mogoče tudi tisto kar se zdi nemogoče. Prepoteni in utrujeni, pa vendar veseli in nasmejani obrazi, čestitke, pošiljanje SMS sporočil najbližjim, posamično in skupno fotografiranje in planinski krst,  je ritual, ki ga študent prodajalec pijače na vrhu vidi vsak dan. Del pohodnikov ga je dodobra zaposlil saj je večina želela preveriti kakovost tekočine na vrhu, zelo dobro pa je odigral tudi vlogo fotografa. Dobrih deset minut nas je potrpežljivo fotografiral z fotoaparati vseh možnih znamk in oblik. Krst je poseben obred, ki ga naši trije vodniki dobro obvladajo. Razdelili so si vloge tako, da je Miran dal glavo pohodnika v svoje naročje, Lojze je z vrvjo rahlo pobožal zadnjo plat pohodnika, Matjaž pa je z vso močjo vžgal ! Pri tem ni zamudil priložnosti, da pohodnice prej pripravi na udarec tako, da je prav nežno pobožal ritko. Ko je pohodnica že mislila, da je to konec jo je kot strela z jasnega zadelo in jo je ritka zapekla tako, da je marsikatera glasno zastokala. Večina pohodnikov, predvsem pohodnic, je verjetno še nekaj dni na zadnji plati imelo spomin v obliki Matjaževih prstnih odtisov.

 Z VRHA NA KREDARICO IN S KREDARICE DO PLANIKE

Preden smo se z vrha podali proti Kredarici so naši vodniki preverili »psihofizično stanje« pohodnikov in podelili še nekaj nasvetov. Sestopanje je za marsikaterega pohodnika bistveno bolj moreče in strah pred višino pride do izraza največkrat prav pri sestopu. Zato so nasveti in pomirjujoče besede naših vodnikov še kako prišle prav. Previdno, korak za korakom, klin za klinom, kratki počitki in smo že na Malem Triglavu. Umikamo se pohodnikom, ki se vzpenjajo proti vrhu in jih gledano nekako vzvišeno. Zavedamo se, da nam zavidajo in nam se zdi prav, saj smo bili na vrhu ! Pod budnimi pogledi naših vodnikov smo se počasi pa sigurno spuščali proti Kredarici, manjši del pohodnikov pa je Lojze odpeljal proti Planiki. Pod domom na Kredarici smo se zbrali vsi, Andrej in Ivan sta iz nahrbtnika potegnila steklenico. Andrej je kozarec v obliki škornja napolnil z zelo dobrim žganjem in ponudil vsem pohodnikom in pohodnicam. Nisem opazil, da bi kdo od pohodnikov to odklonil. Polurni ogled Kredarice in smo že na poti proti Planiki.

NOČITEV NA SKUPNIH LEŽIŠČIH

Po prihodu do Planike smo najprej sezuli planinske čevlje, oblekli nekoliko lažja oblačila in odhiteli v jedilnico. Aperitiv iz nahrbtnikov ali za šankom, nato večerja. Po večerji smo si dali duška in skušali nadoknaditi izgubljeno tekočino tekom dneva. Prava sreča, da je bilo med pohodniki tudi nekaj odličnih pevcev in je naše petje bilo vsaj podobno pravemu petju. Okoli desetih zvečer smo že vsi bili odlični pevci, kaj so si o tem mislili tisti, ki so nas poslušali, nam ni znano. Kot pravi planinci smo se ob predvidenem času disciplinirano odpravili k nočnem počitku. Spanje na skupnih ležiščih je nekaj posebnega in to verjetno ve vsak planinec, ki je kdaj prespal na njih. Smeh, žgečkanje, premetavanje, šepetanje pa tudi petje je trajalo kar nekaj časa. Ko pa so utrujena teleščka večine že bila v globoki komi, se je začelo ! Z leve in desne strani, od zgoraj, od spodaj. Včasih eden, nato dva in več. Smrčanje !! Ena izmed pohodnic pa je mirno spala ker si je prej v ušesa vtaknila posebne čepke. Obtožbe glede smrčanja so letele na vse strani. Najbolj glasne so bile ženske, ki so trdile, da one preprosto ne smrčijo. Pa ne samo to ! One vse znajo, vse vedo, za vse poskrbijo ipd. Dokaz, da temu ni vedno tako sem ponudil avtor tega teksta. Zgodaj zjutraj sem ugotovil, da v moji postelji, tik ob meni spančkajo ženske hlač(k)e. Zvečer jih na tem mestu ni bilo, v postelji pa sem celo noč spal sam. Poklicne izkušnje so mi pomagale, da sem zadevo hitro raziskal in ugotovil, da pripadajo simpatični blondinki, ki je spala na postelji nad mojo posteljo. Kako so in kdaj prispele v mojo posteljo , kako je blondinka spala brez njih ? Ali je sploh vedela, da je brez hlač(k) ? Odgovor poskusite poiskati sami !

Konec drugega dela !                                              

Jelenko MILIČ

 ( V nadaljevanju, naslednji teden, boste izvedeli kako je potekalo bujenje, pot v Trento in vrnitev domov…… )